Od vseh izrazov, ki najbolj zbodejo oči in jezik je gotovo popularizirana uporaba izraza "fašizem". Že od samih početkov klasičnega fašizma, kakor ga je na italijanskem utemeljil Benito Mussolini, ta izraz različne frakcije uporabljajo zelo poljubno in brez pravega ključa. Po drugi svetovni vojni, med katero je bila končno sprejeta dogma o fašizmu kot največjemu zlu sveta, pa je dobila ta beseda nekakšno prazno moč katero je mogoče uporabljati naravnost v kontradikciji, ne da bi izgubila pomen.Kajti beseda "fašizem", kakor jo razumemo danes, pomena sploh nima. Je jezikovna iznajdba, ki ji morda ni primerljive.
Danes se tako ne moremo več ozrti v svet, da ne bi na vseh straneh zagledali na veliko napisano "fašizem". Levičarji jo uporabljajo za desničarje, desničarji za levičarje. Proti-islamistični aktivisti za muslimanske države, muslimanske države za proti-islamiste.
Tudi pri nas v Sloveniji je ta paradoks zelo razširjen. Dolga desetletja je bilo na slovenskem vse kar ni bilo komunistično in revolucionarno-progresivno, fašizem. Komunisti in njihovi duhovni potomci, preobraženi v razne liberalne, delavske, kulturniške in progresivne struje so govorili o klerofašizmu, prafašizmu, ortofašizmu, panfašizmu, neofašizmu itd. itd. Potem pa so na drugi strani vstali klasično-liberalni "desničarji", ki so se morali dolga leta šolati v komunističnih šolah in so začeli govoriti o komunističnem fašizmu, levem fašizmu, sovjetskem fašizmu, tito-fašizmu, danes pa govorijo o islamo-fašizmu. Islamo-fašizem je ena zadnjih jezikovnih predelank v družini brezpomenskih fašizem-izrazov. Tako kot vsi drugi -fašizmi nam pohablja jezik in potvarja zgodovino.
Človek mora narediti dolg premislek in globoko refleksijo, da bi doumel razloge čemu se uporablja za izraz ravno beseda fašizem in v tem premišljevanju skuša najti racionalne razlage. Resnica pa je, da jih ne najde. Uporabljati besedo "fašizem" v kontekstih, kakor je uporabljana, je faktično napačno. Poglejmo si zakaj.
Klasični fašizem je utemeljil Benito Mussolini v Italiji, po tem ko je po liberalizmu zavrnil še znanstveni socializem. Gibanje je poimenoval "Fascismo", kar bi lahko v slovenščino prevedli tako kot so ga prevajali primorski nasprotniki fašizma: "snoparstvo". Bolj točen prevod pa bi bil "butarstvo", kot beseda izvedena iz slovenske besede "butara", kar SSKJ razlaga kot: "več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo." Lahko pa bi poizkusili izdelati besedo iz slovenske besede "sveženj", kar pa je težje.
Beseda "Fascismo" namreč izhaja iz besede "il fascio", kar pomeni butaro, sveženj ali snop povezanih trsk ali "vej za kurjavo". Ta butara oz. butarica je simbol znan že iz starorimskih časov, uporabljal pa se je tudi v Franciji po francoski revoluciji in tudi Slovencem ni neznan. Pred vzponom fašizma na italijanskem se je pri nas redno uporabljal. Mohorjeva družba je uporabljala butarico s sekirico kot simbol na nekaterih svojih knjižnih izdajah.
Karkoli že ta butarica predstavlja posameznim narodom od francoskega, prek slovenskega do ameriškega kvazi-naroda, mi se moramo an tem mestu vprašati kaj predstavlja butarica fašizmu kot gibanju oz. Benitu Mussoliniju, ki je iz nje izpeljal ime za svoje ljudsko gibanje. Odgovoriti moramo, zakaj je fašizem sploh vstal v nekem trenutku zgodovine.
Mussolini, ki je bil, najbrž zaradi svojega očeta Alessandra nagnjen k revolucionarno socialističnim idejam, je socializem po nekem času svojega aktivnega delovanja kot socialist, opustil. To je izhajalo iz njegovega uvida, da je socializem (tu uporabljam besedo socializem v smislu znanstvenega t.j. marksističnega socializma in ne v pred-marksističnem smislu socializma kot proti-liberalnogospodarskega individualizma), napačna doktrina, ki gradi na nezgodovinskih predpostavkah in zanemarja pomembne segmente človekovega bistvovanja. To ga je vodilo v vzpostavitev lastne proti-liberalnoindividualistične in proti-znanstvenosocialistične doktrine, po kateri posamezni družbeni razredi niso ločene kategorije, ki se morajo med seboj bojevati, temveč so vsi razredi le udje istega telesa. Telo v latinščini zapisujejo kot "corpus". To pomeni, da pravilno dojemanje posameznih razredov in njihovo naravno in pravilno delovanje, tako ne more biti le v interesu razreda samega, temveč v interesu vseh razredov, povezanih v skupni "corpus". To ne pomeni odrekanje interesom razreda in niti ne pomeni brezrazredno družbo, temveč pomeni smotrno uravnavanje potreb razredov v korist naroda, kot nadrazredne človeške entitete.
Iz tega pojmovanja se nam torej razodene pomen imena "fašizem" in liktorske butarice, ki pomeni "enotnost, moč in pravičnost". To pomeni predvsem veliko nasprotovanje tedanjemu socialističnemu pojmovanju, ki terja brezrazredno družbo oz. diktaturo proletariata in tudi nasprotovanje liberalno gospodarskemu individualizmu, ki razbija družbo na individuume in poveličuje bogatine, kot genije.
Skratka, fašizem pomeni eno od vrst korporativizma. Ta fašistična vrsta korporativizma se od drugih oblik razlikuje po svojem dojemanju države, ki je najčistejši izraz naroda in je zato država utemeljiteljica naroda in ni enostavno le neka birokratska kreatura, temveč je država v resnici narod sam. Je narodov najvišji izraz. Ob tem pojmovanju se seveda odpre več vprašanj, kjer se lahko vprašamo, ali je torej fašistično pojmovanje države, popolnoma enako ameriškemu pojmovanju, kjer država kreira narod, drugo vprašanje nas morda sili, da se vprašamo ali ni to pojmovanje zgolj neka hegelijanskost, a nas to na tem mestu niti ne zanima.
Kar nas zanima pa je, da torej uvidimo, kaj fašizem v fundamentu je. Fašizem pomeni korporativistično pojmovanje družbenih razredov, kronano z "absolutistično" Državo.
Sedaj, ko smo prišli do najbolj osnovne definicije fašizma, se vprašajmo koliko raznih izrazov -fašizem sploh zdrži logično uporabo te besede. Praktično noben izraz, ki ob pridevniku uporablja besedo fašizem ni smiseln.
Fašizem t.j. klasični fašizem, kakor se je razvil v Italiji in se razširil po praktično vseh katoliških državah v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja, torej pomeni zelo specifičen in konkreten svetovni nazor. Vsak izraz, ki besedo "fašizem" ne uporablja v označbi tega svetovnega nazora je nepravilen in pohablja jezik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar